Kanadski batos: glasovalne banke Justina Trudeauja

Njegova popustljivost do sikhskih separatistov ogroža dvostranske odnose z Indijo.

Premier Justin Trudeau se v ponedeljek, 19. februarja 2018, udeležuje razprave v foteljah na Indian Institute of Management v Ahmedabadu v Indiji. (Sean Kilpatrick/The Canadian Press prek AP)

Da notranja politika v tujini pogosto prevlada nad prosvetljenim prizadevanjem za nacionalni interes, ni novica. V večini držav, zlasti v demokracijah, ima gojenje ozko zasnovanih domačih volilnih enot zaradi volilnih razlogov svoje žalostne posledice za vodenje zunanje politike.

Zaradi večne osredotočenosti Delhija na takšne ali drugačne volitve so njegovi voditelji precej občutljivi na notranjepolitične premisleke indijskih tujih sogovornikov. Toda Delhi se trudi razumeti politično popustljivost premierja Justina Trudeauja do sikhskih skrajnežev v Kanadi. Seveda Sikhi predstavljajo tretjino indijanske skupnosti v Kanadi, ki šteje približno 1,2 milijona ali 3 odstotke kanadskega prebivalstva. Ker je le majhen del Sikhov sovražen do Delhija, je Trudeaujev pristop resnično zmeden.

Premier Narendra Modi, ki si več kot nestrpno želi serenade gostujočim voditeljem v svoji matični državi Gudžarat, v ponedeljek ni odpotoval v Ahmedabad, da bi bil s Trudeaujem. To poudarja novo ohlajanje, ki ovija odnos.

Na prvi pogled je obisk kanadskega premierja res dragocena priložnost za razčiščevanje zraka o Trudeaujevem odnosu do sikhovskega separatizma. Toda ob pisanju te kolumne ni razvidno, ali je pripravljen potrditi močno zavezanost enotnosti in ozemeljski celovitosti Indije ter se ločiti od Khalistancev. Trudeaujeva ekipa pošilja nasprotujoče si signale tudi po tem, ko je v soboto pristal v Indiji.

Delhi je razočaran, da Ottawa kljub večkratnim prizadevanjem, tudi na najvišjih političnih ravneh, da bi označila vprašanje separatizma Sikhov v Kanadi, nerada obravnava pomisleke Indije. Delhi pa se je upravičeno odločil, da mora ostati v sodelovanju s Trudeaujem, ki vodi eno najboljših svetovnih gospodarstev in je član skupine sedmih naprednih držav. Toda Delhi ima dobre razloge, da drži pesti.

Povsem možno je, da bi Trudeaujev obisk namesto da bi odložil vprašanje Khalistana, lahko na koncu poslabšal razlike z Indijo. Tisti z daljšimi spomini v Delhiju skrbijo, da bi se lahko Trudeaujevo potovanje izkazalo za najhujšo diplomatsko katastrofo v Indiji od obiska kraljice Elizabete leta 1997.

Čeprav je kraljica prišla v Indijo na praznovanje 50. obletnice neodvisnosti, je vrsta incidentov uničila obisk. Ko je kraljica pred prihodom v Indijo odpotovala v Pakistan, je zunanji minister laburistične vlade Robin Cook takratnemu premierju Nawazu Sharifu povedal, da bi London lahko pomagal najti pravično rešitev spora o Kašmirju. V trenutku, ko je Jammu in Kašmir vrel, je Delhi izzval ogorčenje.

Premier Inder Kumar Gujral se je na britansko ponudbo za posredovanje odzval tako, da je Združenemu kraljestvu zavrnil tretjerazredno silo. Ko je kraljica obiskala Amritsar, da bi položila venec k spomeniku mučencem pokola Jallianwalla Bagh, je njen mož princ Philip dejal, da je bilo število smrtnih žrtev morda pretirano. Prepir z indijskimi mediji na asfaltu, ko se je kraljevo letalo pripravljalo na vzlet ob koncu turneje, je zaključilo težavno potovanje.

Dve desetletji pozneje so indijski mediji veliko večja in veliko bolj zahtevna entiteta, ki lahko celo najmanjše Trudeaujeve napačne korake poveča v veliko politično polemiko. Ali bo Trudeaujev obisk pomagal ali škodoval dvostranskim odnosom, se bo verjetno odločilo v Amritsarju. Trudeau naj bi v sredo obiskal Harmandir Sahib.

Človek bi mislil, da bo Trudeaujevo srečanje z glavnim ministrom Pandžaba Amarinderjem Singhom poslalo jasen politični signal o kanadskem zavračanju sikhskega ekstremizma. Konec koncev so Khalistani še posebej ciljali na Singha. Toda iz Kanade so prihajali nasprotujoči si signali o tem, ali se Trudeau želi srečati s Singhom ali ne. Konec tedna so kanadski mediji citirali uradnike, ki pravijo, da se Trudeau ne namerava sestati s CM. Kasnejša poročila in sam Singh so predlagali nasprotno. Zdi se, da prizadevanja za dogovor o srečanju med obema še potekajo.

Res je tragično, da so odnosi med Indijo in Kanado postali politični talec vprašanja Khalistan. Kakšen padec od vzvišene tradicije liberalnega internacionalizma, ki je nekoč povezoval Delhi in Ottavo. V zgodnjih letih hladne vojne sta Indija in Kanada skušali ustvariti politično dihališče za srednje sile v težkem bipolarnem svetu.

Na dvostranski ravni je bilo civilno jedrsko sodelovanje med državama svetel primer znanstvenega internacionalizma med hladno vojno. Indija in Kanada sta sicer padli, ko je Delhi leta 1974 izvedel jedrski poskus, a njuni grenki argumenti so bili vsaj o načelih neširjenja orožja.

Škoda, da je kanadska politika banke glasov utemeljila odnos, ki je bil pripravljen na vzlet tik pred izvolitvijo Trudeauja. Modijev in Trudeaujev predhodnik Stephen Harper je leta 2015 predstavil vizijo strateškega partnerstva, ki naj bi temeljilo na številnih skupnih interesih med državama. Lahko samo upamo, da imata Trudeau in njegova ekipa politično voljo, da ponovno vzpostavita partnerstvo z Indijo, in spretnost za krmarjenje v tem težkem trenutku.