EU, Indija in Indo-Pacifik

Christophe Jaffrelot piše: Indija ne zastopa pomembnega mesta v indo-pacifiški strategiji EU. Kitajski izziv bi to lahko spremenil.

Ni presenetljivo, da se zdi, da je strategija EU v Indo-Pacifiku preveč določena s kitajskim ekspanzionizmom.

Prejšnji mesec je izdelava AUKUS-a zasenčila še eno napoved, povezano z Indo-Pacifikom: objava strategije EU za sodelovanje v Indo-Pacifiku. To je precej nepošteno, saj je ta dokument zelo bogat in ga je treba analizirati v kontekstu približevanja EU in Indije, ki je doseglo vrhunec na junijskem vrhu EU-Indija, ki je po mnenju nekaterih analitikov prelomna točka.

Ni presenetljivo, da se zdi, da je strategija EU v Indo-Pacifiku preveč določena s kitajskim ekspanzionizmom. Izkazovanje sile in naraščajoče napetosti v regionalnih žariščih, kot sta v Južnem in Vzhodnokitajskem morju ter v Tajvanski ožini, lahko neposredno vplivata na evropsko varnost in blaginjo, piše v dokumentu. Hkrati poudarja, da bo EU ob potiskanju nazaj tam, kjer obstajajo temeljna nesoglasja s Kitajsko, na primer glede človekovih pravic, nadaljevala tudi svoje večplastno sodelovanje s Kitajsko, pri čemer se bo dvostransko ukvarjala s spodbujanjem rešitev za skupne izzive in sodelovala pri vprašanjih skupnega interesa in spodbujanje Kitajske, da odigra svojo vlogo v mirni in uspešni indo-pacifiški regiji.

Če so varnostni interesi izpostavljeni že na začetku, so na seznamu ciljev indopacifiške strategije EU precej nizko, ki so navedeni kot: Trajnostna in vključujoča blaginja; zeleni prehod; upravljanje oceanov; digitalno upravljanje in partnerstva; povezljivost; varnost in obramba; človekova varnost. Številni odstavki dokumenta so posvečeni vrednotam, vključno s človekovimi pravicami. Eden izmed njih pravi: EU bo še naprej uporabljala svoj režim omejevalnih ukrepov (sankcij) proti posameznikom, subjektom in telesom, ki so odgovorni za resne kršitve in zlorabe človekovih pravic po vsem svetu, vpleteni v njih ali so povezani z njimi. V mednarodnih forumih bo EU sodelovala s podobno mislečimi indopacifiškimi partnerji, da bi zavrnila vsako pobudo, ki spodkopava človekove pravice, zapisane v običajnem mednarodnem pravu in mednarodnih instrumentih človekovih pravic.

Kar zadeva partnerstva, Indija ne nastopa zelo pomembnega. Nasprotno pa je ASEAN predstavljen kot vse pomembnejši partner EU. Celoten razdelek z naslovom Osrednji del ASEAN je posvečen strateškemu partnerstvu, ki sta ga EU in ASEAN razvila v zadnjih 40 letih. Novi sporazumi o partnerstvu in sodelovanju (PCA) so napovedani s Tajsko in Malezijo. Vendar se Indija pojavlja na seznamu držav, ki že imajo indo-pacifiško strategijo in s katerimi je EU zainteresirana za globlje sodelovanje, na seznamu ASEAN, Avstralija, Indija, Japonska, Nova Zelandija, Republika Koreja, Združeno kraljestvo in ZDA.

Vendar dokument ne omenja vloge Indije pri diverzifikaciji vrednostne verige, ki je glavna prednostna naloga EU od pandemije Covid-19. Svetovna lekarna bi se lahko pojavila kot koristen partner EU za osvoboditev Evropejcev odvisnosti od Kitajske na tem področju. Edini primer diverzifikacije, ki ga omenja dokument, se nanaša na polprevodnike. Na tem področju se namerava EU razširiti s partnerji, kot so Japonska, Republika Koreja in Tajvan. Vendar pa je Indija omenjena nekaj strani pozneje v podobni perspektivi, ko je rečeno, da bo EU pomagala indo-pacifiškim partnerjem z nizkimi in srednjimi dohodki, da zagotovijo dostop do cepiva Covid-19 prek objekta Covax in na druge načine in da, v tem kontekstu bo Indija v središču sodelovanja, vključno s kakovostjo aktivnih farmacevtskih sestavin.

Na splošno indo-pacifiško strategijo EU še naprej vodijo gospodarski premisleki in Indija, katere glavna prednost je geopolitična in celo geostrateška, v njej ne zastopa pomembnega. Dokument, ki je bil objavljen septembra 2021, na primer poudarja, da bo posebna pozornost namenjena izvajanju in uveljavljanju celovitih trgovinskih sporazumov z Japonsko, Republiko Korejo, Singapurjem in Vietnamom ter Sporazuma o gospodarskem partnerstvu (EPA) s Pacifikom. držav, pa tudi sporazuma EU o zaščiti naložb s Singapurjem in Vietnamom, ki naj bi začeli veljati v prihodnjih letih.

Kar Francozi vidijo kot glavno prednost Indije, njeno strateško razsežnost, ni osrednjega pomena v dokumentu EU. Presenetljivo je, da je nedavno vojaško sodelovanje med Evropejci in Indijo celo izenačeno z njunim sodelovanjem s Pakistanom: v zadnjem letu so pomorske sile EU v Somaliji (EU NAVFOR) in operacija Atlanta izvedle uspešne skupne pomorske dejavnosti z indo-pacifiškimi partnerji, vključno z Japonsko. , Pakistan, Indija in Džibuti. ASEAN pa ostaja tudi glavni partner EU z vojaškega vidika: EU si bo prizadevala igrati močnejšo vlogo v varnostni arhitekturi ASEAN in sodelovala v strukturah Srečanje obrambnih ministrov ASEAN Plus (ADMM+) in vzhodnoazijskem vrhu. Indija je navedena kot prva partnerica EU samo na enem področju: v okviru projekta Enhancing Security Cooperation in and with Asia (ESIWA), ki zajema boj proti terorizmu, kibernetsko varnost, pomorsko varnost in krizno upravljanje. Pilotni partnerji so Indija, Indonezija, Japonska, Republika Koreja, Singapur in Vietnam, vojaški strokovnjaki EU pa že delujejo v Indoneziji in Vietnamu.

Tako je strategija EU za sodelovanje v Indo-Pacifiku bolj v skladu z nemško vizijo Indo-Pacifika kot s francosko. Za Berlin so trgovina, gospodarsko sodelovanje, človekove pravice in hkrati sodelovanje Kitajske – in ASEAN – pomembnejši od varnosti in Indije, dveh stebrov francoske indo-pacifiške strategije. Dejstvo, da v dokumentu EU prevladuje nemški pristop, je odraz vpliva berlinskega weltanschauunga (svetovnega nazora) v Evropi – nekaj, kar je Brexit poudaril, indopacifiška strategija Velike Britanije je podobna francoski. Toda odnos Kitajske lahko Nemčijo – in EU – prisili, da si v bližnji prihodnosti premislita.

Ta stolpec se je prvič pojavil v tiskani izdaji 20. oktobra 2021 pod naslovom „Branje drobnega tiska EU“. Pisatelj je višji znanstveni sodelavec na CERI-Sciences Po/CNRS, Pariz