Modijevo sedemletno poročilo: Nizke ocene za BDP, boljše delo na področju blaginje

Kako dolgo je ta pristop blaginje vzdržen brez povečanja obsega pogače BDP, je odprto vprašanje

Povprečna letna stopnja rasti BDP pod modijevo vlado je bila doslej le 4,8 odstotka v primerjavi z 8,4 odstotka v prvih sedmih letih vlade Manmohana Singha. (Ilustracija: C R Sasikumar)

Prejšnji teden je vlada Narendra Modija zaključila sedem let v centru. Na politično-ekonomski fronti se sooča s težavami zaradi pokola, ki ga je sprožil drugi val Covid-19, in pod pričakovanji uspešnosti na volitvah v državni zbor. Vendar je čas, da razmislimo in se ozremo na njegovo uspešnost glede osnovnih ekonomskih parametrov v zadnjih sedmih letih. Morda bo zanimivo tudi primerjati in videti, kako se je obnesla v primerjavi s prvimi sedmimi leti vlade UPA (2004-05 do 2010-11) pod Manmohanom Singhom. Spomnimo se znamenite pošalitve nekdanjega premierja, ko je med tiskovno konferenco v začetku leta 2014 dejal: »Zgodovina bo do mene prijaznejša od sodobnih medijev.

Eden ključnih gospodarskih parametrov je rast BDP. Ni najbolj popoln, saj ne zajema posebej vpliva na revne ali na neenakost, vendar se višja rast BDP šteje za osrednjo gospodarsko uspešnost, saj povečuje velikost gospodarskega kolača. Spodnja infografika kaže, da je bila povprečna letna stopnja rasti BDP pod modijevo vlado doslej le 4,8 odstotka v primerjavi z 8,4 odstotka v prvih sedmih letih vlade Manmohana Singha. Tudi če izvzamemo leto 2020-21 (2021) zaradi velikega krčenja, ki ga je povzročil Covid-19, je povprečje šestih let Modijeve vlade še vedno 6,8 odstotka, kar je precej pod 8,4 odstotka Manmohana Singha. Če se bo to nadaljevalo kot običajno, sanje o gospodarstvu v vrednosti 5 bilijonov dolarjev do leta 2024-25 verjetno ne bodo dosežene.

Vendar pa Modijeva vlada dosega veliko boljše rezultate na fronti inflacije, saj se CPI (podeželski in mestni skupaj) zvišuje za 4,8 odstotka na leto. Je v mejah tolerance ciljne inflacijske meje RBI in tudi precej nižja od 7,8 odstotka v prvih sedmih letih vlade Manmohana Singha. Tudi na makro ravni devizne rezerve zagotavljajo odpornost gospodarstva na kakršne koli zunanje šoke. Tudi glede tega se Modijeva vlada dobro odnese, saj so se devizne rezerve povečale s 313 milijard dolarjev 23. maja 2014 na 593 milijard dolarjev 21. maja 2021.

(Vir: MOSPI in RBI; Grafika: Ritesh Kumar)

Moj glavni interes pa sta hrana in kmetijstvo, saj zaposlujeta največji delež delovne sile v gospodarstvu in je najbolj pomembna za revnejše segmente. Na kmetijskem področju sta obe vladi v svojih prvih sedmih letih zabeležili letno povprečno rast 3,5-odstotno. Vendar pa je na področju subvencij za hrano in gnojila Modijeva vlada v pandemičnem letu 21. poslovnega leta podrla vse rekorde, saj je porabila 6,52 milijona milijonov Rs (38,5 odstotka vseh prihodkov vlade Unije po CGA) in kopičila zaloge žita, ki presegajo 100 milijonov ton konec maja 2021. To pravzaprav govori o veliki neučinkovitosti indijskega sistema upravljanja žita, premier Modi pa se je izogibal reformiranju tega sektorja. Eno področje, na katerem je Modijeva vlada delovala zelo slabo, je izvoz kmetijskih proizvodov. V obdobju 2013–2014, zadnjem letu vlade UPA, je izvoz kmetijskih proizvodov presegel 43 milijard dolarjev, medtem ko je v vseh sedmih letih delovanja vlade Modi izvoz kmetijskih proizvodov ostal pod to oznako 43 milijard dolarjev. Počasen izvoz kmetijskih proizvodov z naraščajočo proizvodnjo je pritiskal na znižanje cen hrane. Pomagal je zajeziti inflacijo CPI, vendar je zmanjšal dohodke kmetov. Glede na to lahko sanje o podvojitvi resničnih dohodkov kmetov do leta 2022–2023 ostanejo le neresne sanje.

Razvoj infrastrukture je ključnega pomena za dolgoročno rast gospodarstva. Modijeva vlada je pri proizvodnji električne energije naredila boljše, saj jo je povečala s 720 milijard enot na leto v prvih sedmih letih Manmohana Singha na 1.280 milijard enot na leto. Podobno je bila tudi gradnja cest v času Modijeve vlade za vsaj 30 odstotkov hitrejša.

Obrnimo se na socialni sektor, ki je kritičen za tiste na dnu gospodarske piramide. Od vlade nimamo zanesljivih podatkov o razmerju revščine v Indiji po letu 2011. Raziskava NSSO o porabi poznejših let ni bila objavljena. Toda na podlagi mednarodne definicije skrajne revščine (PKM iz leta 2011 1,9 USD na prebivalca na dan) je Svetovna banka ocenila, da je skrajna revščina v Indiji leta 2015 približno 13,4 odstotka, v primerjavi z 21,6 odstotka v 2011–2012. Tudi pojavnost večdimenzionalne revščine se je v letih 2015–2016 gibala okoli 28 odstotkov.

Za oceno uspešnosti na tem področju smo vzeli tri ključne kazalnike: en povprečen letni dan osebe, ustvarjen v okviru MGNREGA v prvih petih letih od začetka tega programa v okviru UPA v letih 2006-07 do 2010-2011, kar je bilo 200 milijonov in manj Modijeva vlada se je izboljšala na 230 milijonov; dve, povprečno letno število hiš, dokončanih v okviru Indira Awaas Yojana in PM Awaas Yojana-Gramin, ki se je izboljšalo z 21 lakh na 30 lakh na leto; in tri, brez odprte defekacije (ODF), ki je bil 2. oktobra 2014 le 38,7 odstotka, do 2. oktobra 2019 pa se je po vladnih evidencah povečal na 100 odstotkov. To je res hvalevredno. Modijeva vlada je s prednostjo stranišč pred templji dosegla status ODF, kar ni bilo storjeno v 67 letih od osamosvojitve.

Na splošno je jasno, da Modijeva vlada ni dobro delovala na področju BDP. Toda njen rekord na področju kmetijskega BDP se dobro primerja s sedmimi leti UPA, njegova uspešnost na področju infrastrukture in socialnih programov, od proizvodnje električne energije do cest, delovnih mest MGNREGA do hiš in stranišč za revne, pa je zagotovo boljša. Lahko bi trdili, da je treba te številke normalizirati z, recimo, ljudmi pod pragom revščine ali kakšnim drugim deflatorjem, a vseeno bi rekel, da se je Modijeva vlada izkazala za bolj socialno usmerjeno kot reformistično usmerjeno pri pospeševanju rasti BDP. Kako dolgo je ta pristop blaginje vzdržen brez povečanja obsega pogače BDP, je odprto vprašanje.

Lahko samo upamo, da se bo vlada, ko bo Covid-19 omejila, lahko osredotočila na politike rasti in Indija se bo opomogla. Presenetljivo je, da je Sensex tudi sredi te mračnosti rjovel in ignoriral celo opozorilo RBI o možnem poku balona. Medtem morajo oblikovalci politik povečati povpraševanje, podpreti MMSP in vlagati v zdravstveno in kmetijsko infrastrukturo na podeželju za preostalo obdobje Modijeve vlade.

Ta kolumna se je prvič pojavila v tiskani izdaji 7. junija 2021 pod naslovom Sedemletno poročilo. Pisatelj je profesor na Katedri Infosys za kmetijstvo pri ICRIER