Raja Mandala: Ogrevanje mrzle Turčije

• Kategorija: Stolpci

Delhi je pripravljen dopolniti težko diplomacijo z resničnim prizadevanjem za razširitev področij sodelovanja z Ankaro

New Delhi : premier Narendra Modi s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom pred srečanjem v hiši Hyderabad v New Delhiju na Monay. PTI Fotografija Shahbaz Khan

Na katerem koli seznamu težjih dvostranskih odnosov Indije – razen tistih s Pakistanom in Kitajsko – bo Turčija zasedla vidno mesto. Če je bil preobrat Turčije že dolgo velik diplomatski izziv za Indijo, ga je premier Narendra Modi z veseljem rešil. Med ponedeljkovimi pogovori Modija z gostujočim turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom ni bilo pričakovati velikih prebojev. Upajmo, da je dialog med obema voditeljema prvi korak na dolgi poti k bolj produktivnemu partnerstvu.

Ni mogoče zanikati številnih vezi med obema starima azijskima civilizacijama. Po delitvi pa se je zdelo, da je Pakistan podedoval vso zgodovinsko toplino Turčije za podcelino. Turški establišment nekritičen objem Pakistana je bil nespremenjen, ne glede na to, kdo je prevladoval v Ankari - sekularna vojska ali trenutno islamistično vodstvo.

Glede globalnih vprašanj je bila Indija neuvrščena, Turčija pa članica zahodnih zavezništev iz hladne vojne. Če bi bila Ankara le članica Nata, Delhiju morda ne bi bilo veliko. Toda Turčija je bila tudi del regionalnega vojaškega bloka – Bagdadskega pakta –, ki ga je Velika Britanija v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja združila s Turčijo, Irakom, Iranom in Pakistanom. Glede regionalnih vprašanj se je Ankara pri vprašanju Kašmirja nagnila k Pakistanu, Delhi pa se je v sporu Turčije s Ciprom približal Nikoziji.

Pogodba o prijateljstvu s Turčijo, ki jo je Jawaharlal Nehru podpisal leta 1951, je poudarila upanje Indije na vzpostavitev trajnega partnerstva v postkolonialni dobi. Izkazalo se je, da je prevajanje teh upov v resničnost veliko težje, kot bi si kdo lahko predstavljal. Ne gre za to, da po Nehruju ni bilo večjih indijskih prizadevanj. Dva močna premierja, Rajiv Gandhi in Atal Bihari Vajpayee, sta poskušala končati zastoj v odnosih s Turčijo, a nista uspela.

Zakaj se potem Modi loteva nemogočega podviga s Turčijo? Ogromnost diplomatskega izziva je bila očitna v času pred Erdoganovim obiskom. Čeprav je potrdil močno željo po izboljšanju vezi z Indijo, Erdogan ni izdal ničesar. Erdogan je v intervjuju za televizijski kanal pozval k deeskalaciji nasilja v Kašmirju in pozval Indijo, naj začne dialog s Pakistanom za rešitev dolgoletnega spora. Potrdil je tudi, da bi Turčija želela videti Indijo in Pakistan v skupini jedrskih dobaviteljev. Erdogan je jasno dal vedeti, da ne bo oslabelo prijateljstva Turčije s Pakistanom, da bi zgradil novo partnerstvo z Indijo.

Po drugi strani se je Delhi zdel precej nemiren zaradi razhajanj z Erdoganom glede Pakistana. Za razliko od prejšnjih vlad Delhija ne bo razburila predvidljiva turška retorika o Kašmirju. Kajti Delhi ve, da Turčija ne živi v stekleni hiši in ima svoje težave z etničnim separatizmom in podedovanimi spori s sosedama – Ciprom in Armenijo.

Tik preden je Erdogan prispel v Delhi, je Indija sprejela ciprskega predsednika Nicosa Anastasiadesa in v Armenijo poslala podpredsednika Hamida Ansarija. Delhi pa je pripravljen dopolniti to trdo diplomacijo z resničnim prizadevanjem za razširitev področij sodelovanja s Turčijo, na primer na področju varnosti in trgovine.

Erdogan se je julija lani soočil z državnim udarom, v katerem je umrlo več kot 240 ljudi, več kot 1500 pa je bilo ranjenih. Erdogan je za neuspeli državni udar krivil ameriškega duhovnika Fethullaha Gulena. Erdoganova najvišja politična prioriteta trenutno je izničenje gulenistov doma in v tujini, tudi v Indiji. Poleg možnosti za sodelovanje pri boju proti terorizmu in ekstremizmu si Erdogan želi tudi razvijati gospodarske in trgovinske vezi z Indijo.

Ker se ukvarja z neurejeno sosesko na Bližnjem vzhodu, ima Erdogan željo poiskati nove partnerje, kot je Indija, ki lahko povečajo gospodarske obete Turčije in njeni zunanji politiki povečajo globino. Tudi za Modija je Turčija pomemben regionalni akter, ki ga je treba upoštevati pri trenutni indijski preumeritvi svoje politike na Bližnjem vzhodu.

Turčija ni edina država, ki je imela močno empatijo do položaja Pakistana v njegovih sporih z Indijo. Številne države, vključno z ZDA, Združenim kraljestvom, Savdsko Arabijo in ZAE, so se v preteklosti nagibale na stran Pakistana. Vendar pa je zaradi potrpežljivega sodelovanja Delhija s temi državami z leti postale bolj občutljive na skrbi Indije. Bistvo strategije je bilo povečati svoje gospodarske in politične deleže v Indiji in narediti Pakistan manj pomemben za dvostranske odnose z Delhijem. Modi poskuša nekaj podobnega s Turčijo.

Uspeh kratkoročno ni zagotovljen, vendar Delhi stavi, da se bodo možnosti dolgoročno izboljšale. V osnovi te stave so trije ključni predlogi: ena, diplomacija pomeni, da prijatelje spremenimo v zaveznike, nevtralne v prijatelje in nasprotnike v nevtralne. Drugič, politična volja in spretna diplomacija lahko spremenita poglede drugih narodov na vprašanja, ki so ključnega pomena za Indijo. Tretjič, ko se bodo razvijali interesi držav, se bodo sčasoma spreminjala tudi njihova stališča.

Diplomatski trik za Delhi ni v tem, da bi poskušal dokazati vrednost svojih stališč, temveč v dokazovanju materialnih koristi partnerstva z Indijo.